Iz hleva na polje: gnoj kot gnojilo

V hlevu je nastilje opravilo svojo nalogo – a njegova zgodba se s tem ne konča. Kot gnoj konča na gnojišču ali v razkroju in se pozneje vrne na polje kot gnojilo. Prav tu se pokaže, ali z ustreznim nastiljem prihranite dvakrat.

Kaj je v gnoju

Hlevski gnoj je v glavnem sestavljen iz iztrebkov in seča živali ter iz nastilja. Koliko hranil vsebuje, je odvisno med drugim od izhodiščnega materiala, skladiščenja, krmljenja in proizvodnosti živali – zato so priporočljive redne analize. Nastilje ima pri tem dvojno vlogo: v hlevu vpija vlago, pozneje pa vpliva na to, kako gnoj zori: vrsta in količina nastilja vplivata na temperaturo in čas zrelosti razkroja.

Zakaj sesekljana slama hitro zgnije

Naša slama je večkrat sesekljana in razvlaknjena. Kratke, razbite bilke dajejo mikroorganizmom veliko napadalne površine, zato slama zelo hitro zgnije in se dobro kompostira. Uporabljena slama Manz je zato med kmeti še posebej priljubljena: preprosto in nezapleteno jo je mogoče uporabiti kot gnojilo.

Kompostiran gnoj izboljša tla

Po navedbah AGES ima dobro kompostiran hlevski gnoj ugoden potencial za obnavljanje humusa in stabilizira strukturo tal. Na njivo torej ne prinese le hranil, temveč izboljša tudi samo prst.

• Vir: AGES – „Düngemittel Informationen“ (gospodarska gnojila) (v nemščini)

Plus za denarnico

Kdor na polje razvaža lasten gnoj, lahko prihrani del kupljenega gnojila. S hitro gnijočo slamo to uspe preprosto in brez velikega napora – nastilje se tako obrestuje dvakrat: v hlevu in na polju.

In pri lesnih oblancih?

Pri lesnih oblancih je drugače: kompostirajo se zelo počasi, pogosto povzročajo zakisanje tal in poleg tega niso primerni za bioplinarne. Gnoj na osnovi lesnih oblancev kmetje zato pogosto sploh ne sprejmejo, nato pa ga je treba drago odstraniti. Tudi razmerje C/N kaže razliko: po navedbah AGES je pri pšenični slami okoli 100:1, pri lesnem nastilju, kot je žagovina, pa okoli 500:1.

Nasveti za pot iz hleva na polje

Nekaj preprostih osnovnih pravil pomaga, da iz gnoja iztržete največ:

• Gnoj redno dajte analizirati: tako lahko gnojenje natančno načrtujete.
• Skladovanega gnoja ne nalagajte više kot 2 metra.
• Imejte razkroj na očeh: vrsta in količina nastilja vplivata na temperaturo in zrelost.
• Upoštevajte predpise o razvozu: prepovedana obdobja in zahteve veljajo glede na državo in kmetijo – v dvomu se pozanimajte pri kmetijski zbornici.

Zaključek

Nastilje se ne konča v hlevu: s hitro gnijočo slamo postane gnoj preprosto, priljubljeno gnojilo – nastilje pa krogotok, ki se za kmetijo obrestuje dvakrat.

• Več o tem: „Slama proti lesnim oblancem“