Prah v hlevu: zakaj odprašena slama varuje živali in ljudi

Kdor je že kdaj prerezal balo slame, pozna oblak: prah se dvigne, se useda na vse in na koncu konča v pljučih. Pri živalih v hlevu enako kot pri ljudeh, ki tam delajo vsak dan. Prav tu nastopimo mi.

Od kod prah

Slama je naraven izdelek. Pri mlatenju, stiskanju in prevozu se bilke drgnejo druga ob drugo, zraven pridejo zemlja, rastlinski ostanki in droben odrgnjeni prah s polja. Bolj ko je slama suha in krhka, več ga je v bali. Tudi pri sekljanju nastane dodaten prah – zato odprašujemo že neposredno v proizvodnji.

Zakaj je prah v hlevu težava

Droben prah draži dihala. V zaprtih hlevih ga živali vdihavajo ves dan, tudi kmetje ga dobijo pri nastiljanju in čiščenju hleva. Nastilje z malo prahu je zato za mnoge kmetije pomemben gradnik zdrave klime v hlevu.

To velja tudi za ljudi: kmetje so pri delu nenehno izpostavljeni prahu. Prah prenaša klice in alergene, in bolj ko je droben in dlje ko traja obremenitev, večja je nevarnost za pljuča. Med tipične bolezni po navedbah agrarheute spadajo:

• Kronični bronhitis, najpogostejša bolezen dihal med kmeti
• Bronhialna astma zaradi dolgotrajnega stika z dražilnim prahom
• Kmečka pljuča, alergijska reakcija na spore plesni in bakterije, na primer v vlažnem senu, slami ali silaži
• Vročica pri mlatenju (ODTS), ki jo sprožijo bakterijski endotoksini v prahu

• Vir: agrarheute – „Berufsrisiko Staub: Diese Atemwegserkrankungen drohen Landwirten“ (v nemščini)

Nemško socialno zavarovanje za kmetijstvo, gozdarstvo in vrtnarstvo (SVLFG) uvršča bolezni dihal med najpogostejše poklicne bolezni v kmetijstvu. Po navedbah SVLFG sta krma in nastilje pogosto glavna vira prahu v hlevu. Posebej problematičen je zelo droben prah: več ur lebdi v zraku in prodre vse do pljučnih mehurčkov. Bolj ko je obremenitev dolga in intenzivna, večje je tveganje. Plesni in bakterije se poleg tega najraje razvijajo v vlažnih razmerah v senu, slami ali silaži – še en razlog, da slamo hranimo na suhem.

• Vir: SVLFG – brošura „Staub“ (B43) (v nemščini)
• Več o tem: „Skladiščenje in obstojnost: kako ostane vaša slama Manz dolgo dobra“

In za molzne krave?

Pri molznih kravah je še nekaj: prah in umazanija v hlevu lahko zanesejo klice do prostora za molžo in tako poslabšajo kakovost mleka. Manj prahu v nastilju je zato za mlečne farme tudi vprašanje higiene.

Temu ustreza priporočilo švicarskega raziskovalnega zavoda Agroscope (takrat ALP) za proizvodnjo mleka za sirarne: da bi bilo mleko čim manj obremenjeno z maslenokislinskimi bakterijami, je treba pred molžo in med njo preprečiti nastajanje prahu in brizgov iztrebkov. Po navedbah letaka klice pridejo v mleko šele med molžo, na primer prek delcev iztrebkov, predmetov ali površin. Že nekaj deset spor na liter lahko pri trdih in poltrdih sirih, kot sta gruyère ali ementaler, povzroči napačno vrenje. Letak kot dobro osnovo navaja tudi čistočo živine, ležišč in hlevov.

• Vir: Agroscope (ALP) – Merkblatt „Produktion von buttersäurebakterienarmer Milch“ (2006) (v nemščini)

Kaj odstranimo iz slame

Glede na vrsto in surovino slami odvzamemo do 15 % prahu. To je na balo 50 do 100 kilogramov, ki sploh ne pridejo v balo in zato tudi ne v vaš hlev. Pri tem se ne zanašamo na en sam postopek, temveč na več metod, ki se dopolnjujejo – slama je do 7-krat odprašena. Nekatere od teh postopkov smo razvili sami, na podlagi svojih izkušenj, in jih od takrat korak za korakom izpopolnjujemo.

• Več o tem: „Od ideje do trgovske mreže v pol Evrope“

Merkblatt avstrijskega zavarovanja za nezgode AUVA o ocenjevanju prahu na delovnem mestu navaja jasen vrstni red: najprej se preveri, ali je mogoče prašeči material nadomestiti, na primer z alternativo brez prahu. Šele nato sledijo nadaljnji zaščitni ukrepi (načelo STOP). Preneseno na nastilje to pomeni: kdor želi preprečiti prah, najbolje začne kar pri slami.

• Vir: AUVA – Merkblatt „Evaluierung von Staub“ (M.plus 040.E9) (v nemščini)

Katera vrsta ustreza?

Glede na kmetijo in vrsto živali ustreza druga vrsta:

• Sesekljana slama: že zelo dobro odprašena, preizkušen začetek.
• Fina slama: enako dobro odprašena, a krajše bilke in še večja vpojnost.
• Fina slama Premium: naša slama z najmanj prahu, z najnižjo vsebnostjo prahu v ponudbi.

Komu se še posebej splača slama z malo prahu

Slama z zelo malo prahu se splača predvsem za:

• Občutljive živali
• Hleve, kjer je prah že težava
• Kmete, ki sami občutljivo reagirajo na hlevski prah

Kaj pravijo naše stranke

„Bistveno manj prašna, izjemno vpojna in z vedno enako dolžino bilk – v primerjavi z navadno poljsko sekljano slamo je to ogromna razlika v kakovosti za naše bokse.“ – Pascal D. (konjenica)

„Zaradi kroničnih težav z dihali zaradi hlevskega prahu sem bil blizu tega, da obupam. Odprašena premium kakovost je popolnoma spremenila klimo v hlevu – kot kmetu mi je to velika olajšava.“ – Alexander M. (mlečna farma)

Zaključek

Manj prahu v slami pomeni manj prahu v zraku, v hlevu in v pljučih. Katera vrsta ustreza tvoji kmetiji, se najbolje pogovoriš s svojim lokalnim trgovcem.